Avtor: Radomskyi Maksym VasyliovychIzbira karoserijskih dodatkov (body kita) je za mnoge avtomobilske navdušence niz nenadnih odločitev na podlagi naključnih dejavnikov: videl na televiziji, prijatelj priporočil, naletel na internetu itd. Zato rezultat takšnega pristopa pogosto ne upraviči prvotnih pričakovanj. Preudarna odločitev o dodatni opremi vozila mora temeljiti na analizi številnih lastnosti in posebnosti izdelkov. Eden ključnih kazalnikov v tej skupini pa je material izdelave.
Navajati vse možne vrste izhodnih surovin je težko in nehvaležno, še posebej, če upoštevamo čudeže in eksperimente kitajske ter »podtalne« proizvodnje. Mi se bomo osredotočili na najbolj priljubljene in razširjene skupine materialov ter analizirali njihove prednosti in slabosti. Sem uvrščamo:
- poliuretan in gumo (RTI);
- stekloplastiko;
- karbonske kompozite;
- nerjavno jeklo (kromirano).
Oglejmo si vsakega podrobneje.
- Pouliuretan in guma (RTI) – precej preprost in nezahteven material za izdelavo oblog, čeprav ima precej ozke okvire uporabe na elementih konstrukcije avtomobila.
Prednosti takšnih delov so:
- nizka cena (razen kakovostnega poliuretana);
- visoke dušilne lastnosti (sposobnost absorbiranja energije udarca);
- elastičnost in prožnost (ne podležejo resnim deformacijam, ohranjajo obliko).
Med slabostmi lahko izpostavimo:
- slabo prenaša nizke temperature in njihova velika nihanja;
- pod vplivom sončnih žarkov, vlage in temperature se lahko izgubijo začetne lastnosti;
- sčasoma razpokanje in krušenje izdelkov;
- ni vedno estetskega videza.
- Stekloplastika – eden najpogostejših in najbolj dostopnih materialov na trgu avtuning izdelkov, z dobrimi uporabnimi lastnostmi pri zmerni ceni.
Med pozitivnimi lastnostmi izpostavimo naslednje:
- možnost oblikovanja raznolike strukture in dizajna oblog;
- zelo »demokratična« cena, na voljo so poceni proračunski modeli;
- popravljivost (pri manjših poškodbah);
- odpornost na naravne in podnebne dejavnike;
- enostavna montaža in demontaža.
Hkrati pa lahko navedemo tudi slabosti:
- krhkost in lomljivost pri udarcih, upogibih ali pritisku;
- toga konstrukcija z minimalno prožnostjo in elastičnostjo;
- določene omejitve pri uporabi lakirnih materialov in reagentov.
- Karbonski kompoziti – sodijo med dražje in celo elitne vrste materialov, ki temeljijo na uporabi armirnih spojin: ogljikovih vlaken, kevlarja ali različnih kombinacij izhodnih komponent.
Med prednostmi izpostavimo naslednje lastnosti:
- majhna masa dodatkov, minimalno vpliva na dinamiko avtomobila;
- visoka trdnost;
- ni občutljiv na vlago in temperaturo;
- privlačen zunanji videz.
Med slabosti lahko štejemo:
- visoka cena;
- drag popravilo;
- omejen nabor modelov.
- Nerjavno jeklo – pogosto kompromisna možnost med dragimi in poceni materiali, ki v veliki meri odpravlja negativne strani ter združuje prednosti »konkurenčnih« zlitin in spojin. Pogosto se uporablja s kromiranim premazom.
Prednosti nerjavnega jekla:
- neobčutljivost na naravne in podnebne vplive;
- ni nagnjeno k koroziji;
- visoke trdnostne lastnosti;
- možnost ravnanja in popravila;
- dolga življenjska doba;
- svetel, vizualno privlačen videz.
Med negativnimi vidiki lahko izpostavimo:
- razmeroma visoka cena (a cenejše od karbonskih izdelkov);
- šibke elastične lastnosti materiala;
- trg je preplavljen z nekakovostnim nerjavnim jeklom in raznimi poceni zlitinami »na nerjavno jeklo«.
Sklepno: vsi našteti materiali za izdelavo karoserijskih dodatkov se v takšni ali drugačni obliki lahko uporabijo na vašem avtomobilu. Pri vsakem je mogoče najti »pluse« in »minuse«, uspešne in manj uspešne modele, univerzalne ter ozko uporabne izdelke. Glavna zahteva je, da gre za kakovosten material, ki ustreza zahtevam svetovnih standardov. Takrat bosta tako življenjska doba kot individualna izvedba dela prinesli zadovoljstvo pri tuningu, ki ste ga izvedli.
