Ključni kazalniki zaščite pred hrupom in vibracijami

Povišana raven hrupa in dodatni zvoki v avtomobilu so praktično glavne pomanjkljivosti, ki žal prevladujejo pri številnih domačih vozilih in tujih modelih. Nizka cena ne omogoča vedno doseči potrebnega udobja, zato je za avtomobiliste najboljša možnost uporaba različnih zvočno vpojnih in izolacijskih materialov.

Zvočna zaščita – od kritične do sprejemljive ravni

Določanje jakosti hrupnega ozadja, stopnje njegovega vpliva na človeka in okolje ter učinkovitosti zaščitnih sredstev ima svoj številčni izraz. Za merjenje in ocenjevanje ravni ustvarjenega hrupa se uporablja standardna enota – decibel (dBA). Uporaba te lestvice lahko običajnega uporabnika nekoliko zmede pri dojemanju te značilnosti. Tako naj bi na primer primerjava zvokov šepeta (40 dBA) in reaktivnega motorja (140 dBA) na prvi pogled pokazala precej večjo razliko v njihovih vrednostih. Vendar tu ni nič nenavadnega, saj ta величina ni linearno odvisna, temveč prikazuje logaritemski prirastek sprememb ravni zvoka in zvočnega tlaka.

Kazalniki hrupa, ki ga vozilo ustvarja zaradi delovanja motorja, stika s cestno površino in aerodinamičnih sil, so v normativih večine držav strogo regulirani. Z razvojem in izboljševanjem tehnologij se mejne vrednosti parametra redno (na vsakih 5–10 let) revidirajo v smeri zaostritve. Tako so na primer v 70. letih 20. stoletja pravila Evropske komisije omejevala raven zunanjega avtomobilskega hrupa na 84 dBA. V zadnjih štirih desetletjih so jo večkrat spremenili in znižali na 82, 80, 77 dBA. Trenutno znaša 74 dBA. Podobno, čeprav v nekoliko manjšem obsegu, velja tudi za domače predpise avtomobilske proizvodnje. Sodobna pravila na postsovjetskem prostoru določajo skrajno mejo zvočnega polja pri 77 dBA.

V praksi pa večina vozil, ki zapeljejo s tekočega traku, ne ustreza določenim okvirjem in presega (včasih precej) mejno dovoljene vrednosti ravni hrupa. K temu prispevajo pomanjkljivosti komponent, nizka natančnost obdelave delov, nekakovostna montaža sklopov, mehanizmov in sistemov. Za odpravo teh pomanjkljivosti so ljubitelji avtomobilov prisiljeni poseči po sredstvih tuninga in na svojega «štirikolesnega varovanca» namestiti dodatno zvočno izolacijo in zaščito pred vibracijami. Namestitev takšnih kompletov morda ne bo v celoti odpravila zvočnega spremljanja vožnje, vendar bo občutno zmanjšala neprijetne občutke in škodljive vplive na človeka. Opravljene raziskave kažejo možnost zmanjšanja hrupa za 2–5 dBA, odvisno od začetnega stanja objekta.

Pomen koeficienta mehanskih izgub

Osnovna značilnost sredstev za zaščito pred vibracijami je koeficient mehanskih izgub. Njegov fizikalni pomen je določitev stopnje zmanjšanja vibracij pri prehodu skozi plast vpojnega materiala. Določa se z razmerjem absorbirane energije mehanskih nihanj do njene začetne ravni. Očitno je, da višji kot je ta kazalnik, učinkovitejša je vibroizolacija. Nanj predvsem vpliva material izdelave (njegova sestava, struktura, fizikalno-kemijske lastnosti) in ne toliko debelina izolacijskega sloja. Proizvajalci avto dodatkov nenehno eksperimentirajo z različnimi kompozicijami snovi in tehnologijami, da bi dosegli maksimalen KMP, zato se na trgu vsako leto pojavljajo novi izdelki za zaščito pred vibracijami in nastankom strukturnega hrupa. Vendar je treba povedati, da odločilnega preboja na tem področju za zdaj ni opaziti.

Pri montaži sredstev za dušenje vibracij v neprofesionalnem okolju pogosto prihaja do napak, ki preprečujejo optimalno uporabo materialov in finančnih sredstev. Zlasti obdelava večine površine karoserije ne bo bistveno izboljšala rezultata, temveč bo prinesla le veliko skrbi, nevšečnosti in neudobja. Izkušnje kažejo, da lepljenje 50–70 % površine v problematičnih conah daje enak učinek kot popolna obdelava. Mnogi lastniki vozil menijo, da bo namestitev več slojev zaščite prinesla dvojno ali trojno korist, vendar to sploh ne drži. Takšno načelo deluje le pri kombiniranju različnih vrst zaščite, na primer vibrodušilnih in zvočnoizolacijskih materialov. Zato mora nakup kompletov izolacijskih materialov temeljiti na njihovi smiselni uporabi in predvsem upoštevati KMP.

Značilnosti sredstev za zaščito pred hrupom

V splošnem naboru izdelkov za zaščito pred akustičnim onesnaženjem prostora lahko izpostavimo dve glavni kategoriji. To so izolacijska in vpojna sredstva. Delovanje prvih je usmerjeno v «zapiranje» zvoka v določenem prostoru in preprečevanje njegovega širjenja v zunanje okolje. Primer je lahko kapsuliranje motornega prostora. Vpojni materiali so namenjeni dušenju in razpršitvi primarnega zvočnega impulza ter s tem zmanjšanju njegove energije in vpliva na objekte v območju stika z virom hrupa.

Zanesljiva zaščita pred odvečnimi akustičnimi nihanji je odvisna od njihove frekvence in amplitudnega premika delcev prostora, zato je pridobitev univerzalne metode zaščite pred vsemi viri njihovega nastanka problematična ali neučinkovita z vidika porabljenih virov. Visokofrekvenčne zvoke dobro dušijo izdelki z majhno gostoto in debelino, medtem ko hrup v nizkem in srednjem območju zahteva bolj strukturirane in goste materiale. Zvočna absorpcija temelji na lastnostih snovi s porozno zgradbo, ki sprejmejo glavnino energije akustičnih valov, jih večkrat odbijajo in razpršujejo znotraj svoje strukture. Takšni izdelki so še posebej актуални pri vgradnji avdio- in multimedijskih sistemov. Z njimi se obdela območje namestitve zvočnikov, da se odpravi odvečna akustika na perifernih delih naprav, ki lahko povzroča ropotanje panelov.

Če povzamemo povedano, poudarimo, da bo le smiselna uporaba sredstev za boj proti vibroakustičnim pojavom omogočila v celoti doseči zastavljene rezultate. Poleg tega lahko tak pristop prihrani pomemben del proračuna za avto tuning. Da pa se ne bi zmotili pri izbiri izdelka, je bolje, da se odločite za nakup pri preverjenem dobavitelju, na primer v spletni trgovini avtozvoka in tuninga DD Tuning.