Avtor: Radomskyi Maksym VasyliovychMnogi vozniki, ko na cesti zagledajo ameriški avtomobil, se sprašujejo: zakaj so zadnji smerniki rdeči in ne oranžni, kot pri večini evropskih ali azijskih avtomobilov? Ta posebnost — ni muhavost oblikovalcev, temveč rezultat prepleta zgodovine, ekonomije in ameriških regulativ. Če želite, da bo vaš avtomobil na zunaj videti bolj stilsko in privlačno, lahko posežete po tuning dodatkih, katerih veliko izbiro boste našli v naši ponudbi.
Zgodovinski izvori rdečih smernikov
Smerniki so se na avtomobilih pojavili v 30. letih, množično pa — po letu 1939, ko je potekel patent za to tehnologijo. Sprva so bile zadnje luči izključno rdeče (za zavorne in pozicijske luči), smerniki pa so pogosto uporabljali isto žarnico. V 60. letih so v Evropi (po pravilih ECE OZN) dokončno uveljavili rumene zadnje smernike kot obvezne. V ZDA pa je leta 1968 zvezni standard FMVSS 108 dovolil uporabo rdeče ali rumene barve za zadnje smerne kazalnike.
Ameriški proizvajalci so izbrali znano rdečo — in od takrat se tradicija praktično ni spremenila.
Glavni razlogi, zakaj so rdeči smerniki v ZDA še vedno priljubljeni
- Prihranek pri proizvodnji — en rdeč segment namesto dveh (rdeč + rumen) je bistveno cenejši za izdelavo.
- Preprostejša zasnova — kombinirane žarnice (zavora + smernik) zmanjšajo število delov, poenostavijo električno napeljavo in olajšajo odkrivanje okvar.
- Oblikovalska tradicija — klasičen »ameriški« videz zadnjih luči predvideva enoten rdeč dizajn, ki velja za estetsko privlačnejšega.
- Odsotnost stroge prisile — čeprav raziskave NHTSA kažejo, da rumeni smerniki zmanjšajo število nesreč za 5–28 % (odvisno od scenarija), ameriški regulatorji razlike niso ocenili kot dovolj kritične, da bi prepovedali rdečo barvo.
Zanimivosti
- V Evropi in v večini držav sveta so rumeni zadnji smerniki — obvezni že več kot 50 let.
- Nekatere znamke (na primer Mazda ali posamezni modeli Hyundai) uporabljajo rumene smernike za izvoz, za trg ZDA pa izdelajo rdeče.
Rdeči smerniki torej niso le »ameriška eksotika«, temveč tudi primer, kako lahko ekonomski in zgodovinski dejavniki pretehtajo celo varnostne argumente.
